Če še ne veste, kje boste 15. maja letos, naj vam pomagamo. V Trebnjem bo Martin Meglič organiziral veliko finale Salamiad. Po štirinajstih (14) predizborih bo veliko finale namreč - verjeli ali ne - v Trebnjem. Martin Meglič je eden tiste vrste gostincev, ki imajo gostilno tudi zato, ker se radi zabavajo, ker v tem uživajo. Njegova gostilna, ki jo je podedoval po starših, pa še zdaleč ni edina stvar, s katero se ukvarja. Kdor ga pozna, to zagotovo že ve.

Martin, kaj vas prebudi? Morda boste mislili, da ptički, žena ali pa otroci ...  Največkrat me prebudi šele pometanje parkirišča pred gostilno. Sploh sedaj, pozimi ...

Ste se kot otrok videli v gostinstvu? Kot otrok sem želel postati avtoprevoznik, sedaj pa sem z dušo in telesom predan gostinstvu. Imam sicer kuharski poklic, vendar bi se v kuhinji počutil preveč utesnjeno, ker sem rad med ljudmi. Saj tudi sedaj kdaj "kakšno skuham" (šalo, op.p.) ...

Ooo, to pa vemo. Kako se glasi vaš moto? Fejst delat, pa fejst ga srat. Mlajši se še uvajajo, starejši pa ponehujejo. Mi smo sedaj tista generacija, ki mora naredit kaj tudi za družbo koristnega. Pač sem tako vzgojen od malega, da brez dela ne bo nič.

Nekako delujete, kot da vas je povsod dosti... No, nekaj malega sem bil "po svetu", pa ni sile. Še vedno pravim, da je v Sloveniji najlepše. Marsikateri domači kraj, ki je skoraj na dosegu roke, ne poznamo. Če pa že kam grem izven Trebnjega, se rad ustavim v krajevni gostilni, pokramljam z domačini, dam za rundo in tam izvem največ o kraju, o življenju, o zanimivostih ... To mi več pomeni, kot pa obisk neke tuje dežele.

Kako pa družina? Odporna. Iz prvega zakona imam hčerko Melito, ki hodi v deveti razred in sina Mateja, ki obiskuje drugi letnik SŠ smer gastronomskoturistični tehnik. Upam, da se bo tradicija gostilne nadaljevala. V šoli sta pridna, doma pomagata, kadar je treba. Žena je še vedno doma. (spet njegov stil odgovora, op.p.)

Menda na veliko propagirate vinske gorice? Ja, sem član Konzorcija Turizem v zidanicah, projekt vodi Kompas iz Novega mesta. To je novi turistični produkt, s katerim želimo privabiti turiste, da si ogledajo naše zanimive vinske gorice. Izdan je že katalog ponudnikov zidanic, v katerih je mogoče prenočiti. Dolenjska, Bela krajina in Posavje je edino področje v Sloveniji in na svetu, kjer je skoraj več zidanic in vikendov, kot pa vinogradov. Posredno je pa dana možnost vinogradniku, da bo prodal kakšen liter vina. Ko zapeljem kakšne goste v zidanico ali po vinski gorici, so navdušeni nad naravo, raznolikostjo kleti, najbolj pa nad prijaznostjo lastnikov, katerim ni težko postreči s kozarčkom rujnega.

Poznamo vas po organizaciji raznih prireditev ... Pred desetimi leti sem imel neverjetno energijo. Začel sem s sekanjem pirhov na Vina Gorici na Velikonočni ponedeljek. Da ne bi bilo jeseni dolgčas, sem pripravil Martinovanje. V začetku samo za osebe z imenom Martin ali Martina, kasneje tudi za vse ostale oz. širšo publiko. Kot Klub Veseli Martin smo gostovali na prireditvah v Mokronogu in na Trebelnem, da smo dodali točko v njihovem programu. No, še veliko tega bi se našlo ...

Letos pa se pripravlja nekaj "hudega" ... Ja, Salamiada! Organizacija salamiade je pa je hud zalogaj. Potrebno se je držati pravil zveze, delati pošteno in dobro. Zaradi tega smo bili izbrani  poleg lokalne, ki bo 6. marca  tudi za pripravo finalne Salamiade, ki bo v mesecu maju. Lokacija je dogovorjena, ansambel izbran. V programu bodo sodelovala pretežno domača društva in posamezniki, pa brez Trebanjske godbe tudi ni tako velike prireditve. Tukaj je tudi priložnost za promocijo občine Trebnje, saj bo medijsko zelo odmevna prireditev. Seveda bodo glavni salamarji, finalisti iz 14. lokalnih salamiad, ki se odvijajo v Sloveniji. Kdor je že spravil kakšno prireditev pod streho ve, koliko je dela in priprav, če hočeš, da je na nivoju.

Če ne bi povprašali za Suho solzo, bi bili pa kar malo užaljeni, se mi zdi, mar ne? Ja, v muziki je denar (smeh). Začetki segajo 11 let nazaj v Trio Meglenik. Sedaj sem član ansambla Suha solza. Smo zelo zasedeni, mislim da smo prosti samo še 1. novembra dopoldne.

Vi igrate tam na ribežen. Ne zna tega vsak "drgniti"? No, moram najprej povedati, da sem izdelal že pet inštrumentov, perilnikov ali ribežnov, kot pravijo nekateri. Tri za prijatelje, dva celo za prodajo. Ko me nekateri opazujejo med igranjem si mislijo, da je to čisto enostavno, pa ni tako. Moraš imeti ritem, posluh, pa tudi brez vaj ne gre. (in človek ne ve, če misli resno ali se spet heca, op.p.)

Ste aktivni še v kakšnem društvu? Joj, samo še pri jagrih nisem. Gasilci, šoferji, salamarji, obrtniki, krompirjevci, vinogradniki ... Je pa res, da počasi zmanjšujem spisek društev, ker, če sem že nekje član, želim, da nisem samo na spisku, ampak da se kaj premakne.

Pa povejte, ko ste že tak dobrovoljček, kaj vam pokvari dan? Politika. Čeprav me ne zanima ... Pa vendar nas po radiu in TV stalno bombardirajo z novimi zdrahami in aferami in neživljenskimi zakoni.

Kje se vidite čez 10 let? Če preživim Salamiado, v penziji (smeh). Ampak ne bom ležal. Bom za hišnika v gostilni, seveda , če me bodo ta mladi marali, napravil kakšno klobaso in salamo, pa še kam bi šel tako, da se  vsaj enkrat  ne bi nikamor mudilo.

(Goran Smuk)