ŠENTRUPERT, 28. januar 2010 - Občina Šentrupert si je v prihodnjih treh letih zadala uresničitev projekta, ki ima potencial postati glavna turistična zanimivost Mirnske doline. Park kozolcev bo edinstveni muzej tovrstne stavbne dediščine na svetu, ki bo v dolino pripeljal tudi tiste goste, ki sicer teh krajev ne bi nikoli obiskali. S parkom najbolj avtohtonih objektov ljudskega stavbarstva bo novo podobo dobila južna »fasada« Šentruperta, ambiciozna želja pa je tudi vpis v Unescovo stavbno dediščino.

»Vse skupaj se je začelo, ko smo reševali in rešili Simončičev toplar, saj smo ga želeli preseliti na lokacijo, kjer bi ga lahko obiskovalci opazovali v miru«, pravi župan Občine Šentrupert Rupert Gole. Občina Šentrupert je od Turističnega društva Šentrupert odkupila Simončičev toplar na Bistrici, ki je edini spomenik državnega pomena med kozolci in bo kot prvi prestavljen v novi park, kjer mu bodo namenili posebno pozornost. Toplar je naredil Janko Gregorčič oziroma Miklavžinov Janko, kakor so mu rekli po domače.

V prvi fazi naj bi v park vključili 1.015 kozolcev, ki bi nudili nekaj tisoč kvadratnih metrov strehe nad glavo obiskovalcem različnih prireditev s pridihom etnologije v tem atraktivnem okolju. »V prihodnosti pa bi se park lahko širil,« je prepričan župan Gole, ki je zadovoljen z odzivom javnosti in medijev na predstavljeni projekt, meni pa, da je »Park kozolcev nujen, saj ta svetovna posebnost v arhitekturi v Sloveniji pospešeno propada, zato je park priložnost, da jih nekaj rešimo. V Mirnski dolini so sicer najlepši in najbogatejši toplarji.«

Glavnina del v parku naj bi se odvila prihodnje leto, letos pa naj bi pripravili vse potrebno za uresničitev te 612 tisoč € vredne naložbe, za katero ima občina že zagotovljenih 306 tisoč € nepovratnih sredstev iz Evropske unije. Preostanek naj bi zagotovila občina, a šentrupertski župan Gole pojasnjuje, da razmišljajo o vzpostavitvi botrstva za vsak kozolec  boter bi prispeval vsaj del sredstev za rešitev kozolca. Dodatna finančna sredstva želijo pridobiti še na drugih razpisih, tako državnih kot evropskih.

Namen Parka kozolcev je sicer trojni: 1. zavarovati in dolgoročno ohraniti propadajočo etnološko dediščino kozolcev; 2. skozi Park kozolcev vzpostaviti mednarodni turistični produkt, ki bo v Mirnsko dolino pripeljal tudi tiste goste, ki sicer te doline ne bi nikoli obiskali; 3. vzpostaviti različne izobraževalne programe na temo priprave in obdelave, tako bi nastal obrtniški center znanj in obdelave lesa.

Da bi nastajajočemu Parku kozolcev dodala potrebno strokovno podporo, je Občina Šentrupert predlagala ustanovitev strokovnega sveta, ki naj bi imel svoj ustanovni sestanek v kratkem. Vanj je občina povabila ugledna slovenska imena s področja etnologije, arhitekture in lesarstva; med drugim so člani prof. dr. Vito Hazler, Dušan Štepec in doc. dr. Ljubo Lah s fakultete za arhitekturo, ki je doktoriral iz muzejev na prostem. Član sveta pa je tudi domači arhitekt in župan Rupert Gole. Strokovni svet bo določil smernico razvoja parka: ali predstavitev razvoja slovenskega kozolca od najbolj zgodnje faze do danes ali predstavitev najlepših dolenjskih toplarjev.

Dušan Štepec z Zavoda za varstvo kulturne dediščine, območna služba Novo mesto, pravi, da »(S)mo v zadnjih petnajstih letih priče vse večjemu propadanju izginjanju kozolca, saj ga sodobni evropsko usmerjeni kmetje praktično ne potrebujejo več, njegovo ohranjanje in vzdrževanje brez funkcije pa je predrago.« Štepec je zato prepričan, da je treba projekt muzeja na prostem, ki se ga loteva Občina Šentrupert, gledati v širšem projektu varstva in ohranjanja kulturne dediščine …

Občina Šentrupert si želi s Parkom kozolcev, kjer bi zbrali najlepše primerke tovrstne arhitekture, zbuditi tudi pozornost tistih, ki presojajo kandidature za vpis v Unescovo stavbno dediščino  kozolci so namreč svetovna, ne samo slovenska posebnost.

(Petra Krnc)